Sindrom karpalnega kanala

POSLEDICA PONAVLJAJOČIH SE GIBOV

⚠✨[TE BOLEČINE NE PRIVOŠČIM NIKOMUR] ⚠

“Ko sem se zbudila, je bila moja roka čisto slabotna. Prišlo je do te točke, ko nisem mogla prijeti moje 8 mesečne dojenčice. Občutek je takšen, kot da te nekdo konstantno pika s šivankami! 

Pri piljenju sem seveda uporabljala električno pilico, ki pa je zaradi vibracij samo še poslabšala stanje. Delo nohtne stilistke so moje sanje, za nohtno stilistko sem se izobraževala. Sedaj pa tega ne morem več delati. 

Ko bi le vedela prej, da je potrebno skrbeti za preventivo! Med delom delati razgibalne vaje. 

Sedaj je zame prepozno, upam pa, da ni prepozno zate.” Tako se je izpovedala Sharae Collins v skupini za nohte.

Drage moje nohtne kraljice = PREVENTIVA in ZDRAVI TEMELJI so ključ do uspešnega dolgotrajnega zdravja in uspeha! Zato delajte vaje za razgibavanje. Kmalu bo na voljo program vaj, ki bo poskrbel za preventivo. Skupaj s fizoterapevtko, snujeva program, ki bo namenjen vsem, ki pri svojem delu konstantno uporabljate enake gibe. 


Sindrom karpalnega kanala je ena najpogostejših poklicnih bolezni, ključni vzrok pa je preobremenjenost zapestja pri številnih poklicih, denimo pri frizerkah, nohtnih stilistkah, stilistkah trepalnic.., kjer gre za dalj časa trajajoče ponavljajoče se monotone gibe. 

Zapestni prehod je ozek, utesnitve živcev pa najpogosteje nastanejo prav na predelih anatomskih ožin. Mediani živec je največkrat stisnjen v področju zapestnega prehoda (sindrom karpalnega kanala). Skozi dlan poteka tudi ulnarni živec, ki je največkrat stisnjen v komolcu (sindrom kubitalnega kanala) in zapestju (guyonov kanal). Sredinski ali mediani živec oživčuje velik del vseh struktur v dlani in prstih, zaznava dražljaje na koži v tem predelu (toplo, hladno, dotik), sočasno mišicam dlani prenaša ukaze za gibanje.

Bolečina v zapestju in dlaneh

Prvi znaki poškodbe karpalnega kanala

Eden od prvih znakov sindroma kapalnega kanala je neprijeten občutek in blago mravljinčenje v dlani, včasih tudi otrplost in otrdelost ali odrevenelost v predelu, ki ga oskrbuje mediani živec. Sprva so znaki prisotni ob obremenitvi (držanje rok stranke, držanje pilice…), kasneje pa tudi ponoči.

Pogosto se bolečina razširi v podlaket ali nadlaket, včasih celo rame in vrat. Ob napredovanju obolenja oslabi in usiha mišična kepa pod palcem, kar oslabi gibljivost palca in onemogoči prijem. Izrazi se nespretnost, nerodnost, drobni predmeti začnejo padati iz rok.

Odlašanje ni smiselno, saj lahko dolgotrajni pritisk na živcu naredi nepopravljivo škodo, škodo utrpijo tudi mišice, ki usihajo, prav tako gibljivost palca, zaznave ter občutki v tem predelu.

Med dejavniki delovnega okolja, ki jih povezujejo z nastankom sindroma karpalnega kanala, so predvsem:

a) ponavljajoči se gibi,

 b) uporaba moči pri delu, 

c) prisilne drže in položaji zgornjega uda, 

d) vibracije, 

e) kombinacije naštetih dejavnikov. 

Sindrom karpalnega kanala

Med ponavljajoče se gibe roke oz. prstov ali zapestja uvrščamo prijemanje s prsti ali roko, ponavljajočo se dorzalno ali palmarno fleksijo v zapestju in ponavljajočo se ulnarno in radialno deviacijo (sem sodijo opravila, kjer posamezni ciklus traja manj kot 30 sekund ali pa da delavec vsaj polovico delovnega časa opravlja enaka opravila). 

V raziskavah so prav ponavljajoči se gibi predstavljali največje tveganje za nastanek sindroma. Ob tem se tveganje še poveča, če je temu pridružen še kateri drug neugodni dejavnik (npr. mraz, uporaba moči, uporaba sile, daljša izpostavljenost, krajši cikli obremenitve oz. hitrejši ritem dela in obremenitev, manj odmorov med delom). 

Izpostavljenost:

Izpostavljenost enemu dejavniku tveganja več kot štiri ure dnevno, je ogromen dejavnik tveganja.

Dejavniki tveganja:

– ponavljajoči se gibi prstov, zapestja ali roke (več kot 10 gibov na minuto; – neugodni položaji prstov, zapestja ali roke (pincetni prijem, prijem z roko, palmarna ali dorzalna fleksija nad 25 stopinj, ulnarna (ali radialna) deviacija nad 10 stopinj);

– uporaba moči pri delu s prsti ali roko (rokovanje s predmeti teže nad 3 kilogrami ali pritisk na površino z enako silo);

– izpostavljenost roke znosnim ali komaj znosnim lokalnim vibracijam;

Bolečine v zapestju.

PREVENTIVA: Na vsako uro dela je potreben vsaj 5-minutni odmor ter razgibavanje.

Če želiš dostopiti do spletnih vadb in poskrbeti za svojo preventivo ter dodatno znanje, te vabim da se priključiš V Elite Nail Masterclass program: https://ecademy.ninaihribar.com/elite-nail-boss-masterclass.

Skupaj spilimo boljšo prihodnost!

Do naslednjič.

Nina I. Hribar

Dodaj odgovor